Na robu sanjave ravnine
je Podbočje naša vas.
Kjer se svetla Krka vije
Bočje mu je za okras.
Sred Podbočja lipa sanja
stara skoraj dvesto let,
na gostilno se naslanja,
na vso vas otresa cvet.

refren:
Podbočje, Podbočje
moj ljubljeni dom,
če kdaj bom odšel
vedno vrnil se bom.
Le kdo bi Podbočje
pozabil lahko,
Sušico in ljubke
mostičke nad njo?

Podgorjanska vinska cesta
vije v Gadovo se peč,
cvičkovi deželi zvesta
vsem prijateljem je všeč.
in najbolj znano križišče
že od nekdaj Šutna je,
vsakomur ki cviček išče,
kaže pot v vinograde.

refren:

Ko na Bočje se podamo,
tam je cvička pravega,
srčno ga ponudit znamo
iz majolke piti ga.
Kdor je v naši fari rojen,
ta je pravi veseljak,
sred vingradov in cvička,
človek mora biti tak.

refren:

 

 

Fanika Požek – tekst
Aljoša Černelč – glasba